Digital Market Act 2022/1925 SL

BG CS DA DE EL EN ES ET FI FR GA HR HU IT LV LT MT NL PL PT RO SK SL SV print pdf

2022/1925 SL cercato: 's tem' . Output generated live by software developed by IusOnDemand srl

expand index s tem:

1 Člen 6 Obveznosti vratarjev, ki jih je mogoče podrobneje določiti na podlagi člena 8

1 Člen 21 Zahteve za informacije

1 Člen 23 Pooblastilo za izvajanje inšpekcijskih pregledov

1 Člen 31 Periodične denarne kazni

1 Člen 35 Letno poročanje

1 Člen 38 Sodelovanje in usklajevanje z nacionalnimi pristojnimi organi, ki izvršujejo pravila o konkurenci

1 Člen 40 Skupina na visoki ravni

whereas s tem:

definitions:

cloud tag:

and the number of total unique words without stopwords is: 1500

Člen 6

Obveznosti vratarjev, ki jih je mogoče podrobneje določiti na podlagi člena 8

1. Vratar mora izpolnjevati obveznosti iz tega člena v zvezi z vsako od njegovih jedrnih platformnih storitev, navedenih v sklepu o imenovanju na podlagi člena 3(9).

2. Vratar pri konkuriranju poslovnim uporabnikom ne sme uporabljati podatkov, ki niso javno dostopni in jih ustvarijo ali zagotovijo ti poslovni uporabniki pri uporabi zadevnih jedrnih platformnih storitev oziroma storitev, ki se zagotavljajo skupaj z zadevnimi jedrnimi platformnimi storitvami ali v njihovo podporo, vključno s podatki, ki jih ustvarijo ali zagotovijo stranke teh poslovnih uporabnikov.

Za namene prvega pododstavka podatki, ki niso javno dostopni, vključujejo vse zbirne in nezbirne podatke, ki jih ustvarijo poslovni uporabniki in se lahko razberejo ali zberejo prek komercialnih dejavnosti poslovnih uporabnikov ali njihovih strank, vključno s podatki o klikih, iskanju, ogledih in glasovnimi podatki, v okviru zadevnih jedrnih platformnih storitev ali storitev, ki se zagotavljajo skupaj z zadevnimi jedrnimi platformnimi storitvami vratarja ali v njihovo podporo.

3. Vratar mora končnim uporabnikom dovoliti in tehnično omogočiti preprosto odstranitev katerih koli programskih aplikacij iz operacijskega sistema vratarja, brez poseganja v možnost zadevnega vratarja, da omeji tako odstranitev v zvezi s programskimi aplikacijami, ki so bistvene za delovanje operacijskega sistema ali naprave in jih tretje strani tehnično ne morejo ponujati kot samostojnih aplikacij.

Vratar mora končnim uporabnikom dovoliti in tehnično omogočiti, da enostavno spremenijo privzete nastavitve operacijskega sistema, virtualnega pomočnika in spletnega brskalnika vratarja, ki vodijo ali usmerjajo končne uporabnike k proizvodom ali storitvam, ki jih zagotavlja vratar. To vključuje spodbujanje končnih uporabnikov, da ob prvi uporabi spletnega iskalnika, virtualnega pomočnika ali spletnega brskalnika vratarja, navedenega v sklepu o imenovanju na podlagi člena 3(9), s seznama glavnih razpoložljivih ponudnikov storitev izberejo spletni iskalnik, virtualnega pomočnika ali spletni brskalnik, do katerega uporabnike privzeto vodi ali usmerja operacijski sistem vratarja, ter spletni iskalnik, do katerega uporabnike privzeto vodita ali usmerjata virtualni pomočnik in spletni brskalnik vratarja.

4. Vratar dovoljuje in tehnično omogoča namestitev in učinkovito uporabo programskih aplikacij tretjih strani ali trgovin s programskimi aplikacijami, ki uporabljajo njegov operacijski sistem ali so interoperabilne z njim, ter omogoča, da se do takih programskih aplikacij ali trgovin s programskimi aplikacijami dostopa s sredstvi, ki niso zadevne jedrne platformne storitve tega vratarja. Kadar je to ustrezno, vratar ne prepreči, da prenesene programske aplikacije tretjih strani ali trgovine s programskimi aplikacijami končne uporabnike spodbudijo k odločitvi, ali želijo zadevno preneseno programsko aplikacijo ali trgovino s programskimi aplikacijami nastaviti kot privzeto. Vratar končnim uporabnikom, ki se odločijo, da bodo zadevno preneseno programsko aplikacijo ali trgovino s programskimi aplikacijami nastavili kot privzeto, tehnično omogoči, da to spremembo enostavno izvedejo.

Vratarju se ne prepreči, da sprejme ukrepe, kolikor ne presegajo tistega, kar je nujno potrebno in sorazmerno, za zagotovitev, da programske aplikacije tretjih strani ali trgovine s programskimi aplikacijami ne ogrožajo celovitosti strojne opreme ali operacijskega sistema, ki ga zagotavlja vratar, pod pogojem, da vratar takšne ukrepe ustrezno utemelji.

Poleg tega se vratarju ne prepreči, da kolikor je to nujno potrebno in sorazmerno, uporabi ukrepe in nastavitve, ki niso privzete, kar končnim uporabnikom omogoča učinkovito zaščito varnosti v zvezi s programskimi aplikacijami tretjih strani ali trgovinami s programskimi aplikacijami, pod pogojem, da vratar takšne ukrepe in nastavitve, ki niso privzete, ustrezno utemelji.

5. Vratar pri razvrščanju – ter pripadajočem indeksiranju in iskanju po vsebini – storitev in proizvodov, ki jih zagotavlja sam, ne obravnava ugodneje kot podobnih storitev ali proizvodov tretje strani. Vratar za tako razvrščanje uporablja pregledne, poštene in nediskriminatorne pogoje.

6. Vratar tehnično ali kako drugače ne omeji možnosti končnih uporabnikov, da zamenjajo ali se naročijo na druge programske aplikacije in storitve, do katerih se dostopa z jedrnimi platformnimi storitvami vratarja, vključno z izbiro storitev dostopa do interneta za končne uporabnike.

7. Vratar ponudnikom storitev in ponudnikom strojne opreme brezplačno omogoča učinkovito interoperabilnost z istimi funkcijami strojne ali programske opreme – ter dostop do njih za namene interoperabilnosti –, do katerih se dostopa ali se jih nadzoruje z operacijskim sistemom ali virtualnim pomočnikom, navedenim v sklepu o imenovanju na podlagi člena 3(9), kot so na voljo za storitve ali strojno opremo, ki jih zagotavlja vratar. Poleg tega vratar poslovnim uporabnikom in alternativnim ponudnikom storitev, ki se zagotavljajo skupaj z jedrnimi platformnimi storitvami ali v njihovo podporo, brezplačno omogoča učinkovito interoperabilnost z istimi funkcijami operacijskega sistema, strojne ali programske opreme ter dostop do njih za namene interoperabilnosti, ne glede na to, ali so te funkcije del operacijskega sistema, kot so na voljo temu vratarju ali pa jih uporablja pri zagotavljanju takih storitev.

Vratarju se ne prepreči, da sprejme nujno potrebne in sorazmerne ukrepe za zagotavljanje, da interoperabilnost ne ogroža celovitosti funkcij operacijskega sistema, virtualnega pomočnika, strojne ali programske opreme, ki jih zagotavlja vratar, pod pogojem, da vratar takšne ukrepe ustrezno utemelji.

8. Vratar oglaševalcem in založnikom ter tretjim stranem, ki jih pooblastijo oglaševalci in založniki, na njihovo zahtevo brezplačno zagotavlja dostop do svojih orodij za merjenje uspešnosti ter podatkov, vključno z zbirnimi in nezbirnimi podatki, ki jih oglaševalci in založniki potrebujejo za izvedbo svojega neodvisnega preverjanja nabora oglasov. Taki podatki se zagotovijo na način, ki oglaševalcem in založnikom omogoča, da uporabijo svoja orodja za preverjanje in merjenje uspešnosti jedrnih platformnih storitev, ki jih zagotavljajo vratarji.

9. Vratar končnim uporabnikom ali tretjim stranem, ki jih pooblasti končni uporabnik, na njihovo zahtevo in brezplačno zagotovi učinkovito prenosljivost podatkov, ki jih zagotovi končni uporabnik ali se ustvarijo z dejavnostjo končnega uporabnika v okviru uporabe jedrne platformne storitve, vključno z brezplačnim zagotavljanjem orodij, da se omogoči učinkovito uresničevanje takšne prenosljivosti podatkov ter tudi z zagotavljanjem stalnega dostopa do takšnih podatkov v realnem času.

10. Vratar poslovnim uporabnikom in tretjim stranem, ki jih pooblasti poslovni uporabnik, na njihovo zahtevo in brezplačno zagotovi učinkovit, visokokakovosten in stalen dostop do zbirnih in nezbirnih podatkov v realnem času ter njihovo uporabo, vključno z osebnimi podatki, ki jih pri uporabi zadevnih jedrnih platformnih storitev ali storitev, ki se zagotavljajo skupaj z zadevnimi jedrnimi platformnimi storitvami ali v njihovo podporo, ustvarijo ali zagotovijo tisti poslovni uporabniki in končni uporabniki, ki uporabljajo proizvode in storitve, ki jih zagotavljajo ti poslovni uporabniki. Vratar v zvezi z osebnimi podatki zagotavlja takšen dostop do podatkov in njihovo uporabo samo, kadar so podatki neposredno povezani z uporabo, ki jo končni uporabniki izvajajo v zvezi s proizvodi ali storitvami, ki jih zadevni poslovni uporabnik ponuja prek zadevne jedrne platformne storitve, in če se končni uporabniki odločijo za tako izmenjavo s privolitvijo.

11. Vratar vsakemu tretjemu podjetju, ki je ponudnik spletnih iskalnikov, na njegovo zahtevo pod poštenimi, razumnimi in nediskriminatornimi pogoji zagotavlja dostop do podatkov o razvrščanju, poizvedbah, klikih in ogledih v zvezi z brezplačnim in plačljivim iskanjem, ki jih končni uporabniki ustvarijo na njegovih spletnih iskalnikih. Vsi podatki o poizvedbah, klikih in ogledih, ki so osebni podatki, se anonimizirajo.

12. Vratar za poslovne uporabnike uporablja poštene, razumne in nediskriminatorne splošne pogoje za dostop do trgovin s programskimi aplikacijami, spletnih iskalnikov in spletnih storitev družbenega mreženja, navedenih v sklepu o imenovanju na podlagi člena 3(9).

V ta namen vratar objavi splošne pogoje dostopa, vključno z mehanizmom za alternativno reševanje sporov.

Komisija oceni, ali so objavljeni splošni pogoji za dostop skladni s tem odstavkom.

13. Splošni pogoji vratarja za prekinitev zagotavljanja jedrne platformne storitve niso nesorazmerni. Vratar zagotovi, da je pogoje za prekinitev mogoče uveljavljati brez nepotrebnih težav.

Člen 21

Zahteve za informacije

1. Komisija lahko za izvajanje svojih nalog na podlagi te uredbe z enostavnim zahtevkom ali s sklepom od podjetij in podjetniških združenj zahteva, da ji predložijo vse potrebne informacije. Komisija lahko z enostavnim zahtevkom ali s sklepom zahteva tudi dostop do vseh podatkov in algoritmov podjetij ter informacij o testih ter zahteva pojasnila v zvezi s tem.

2. Kadar Komisija pošlje podjetju ali podjetniškemu združenju enostavni zahtevek za informacije, navede pravno podlago in namen zahteve, podrobno navede, katere informacije zahteva, ter določi rok, v katerem mora informacije prejeti, in globe na podlagi člena 30, ki se uporabljajo za predložitev nepopolnih, netočnih ali zavajajočih informacij ali pojasnil.

3. Kadar Komisija zahteva predložitev podatkov od podjetij in podjetniških združenj s sklepom, navede pravno podlago in namen zahteve, podrobno navede, katere informacije zahteva, ter določi rok, v katerem mora informacije prejeti. Kadar Komisija od podjetij zahteva, da zagotovijo dostop do vseh podatkov in algoritmov ter informacij o testih, navede namen zahteve ter določi rok, v katerem mora informacije prejeti. Prav tako navede globe, ki so določene v členu 30, in navede ali naloži periodične denarne kazni, ki so določene v členu 31. Opozori tudi na pravico, da sklep predloži v presojo Sodišču.

4. Podjetja ali podjetniška združenja ali njihovi predstavniki predložijo zahtevane informacije v imenu zadevnega podjetja ali podjetniškega združenja. Pooblaščeni odvetniki lahko predložijo informacije v imenu svojih strank. Slednje so kljub temu v celoti odgovorne, če so predložene informacije nepopolne, netočne ali zavajajoče.

5. Na zahtevo Komisije ji pristojni organi držav članic zagotovijo vse potrebne informacije, ki jih imajo, za izvajanje nalog, ki so ji naložene s to uredbo.

Člen 23

Pooblastilo za izvajanje inšpekcijskih pregledov

1. Komisija lahko za izvajanje svojih nalog na podlagi te uredbe izvede vse potrebne inšpekcijske preglede podjetja ali podjetniškega združenja.

2. Uradniki in druge spremljevalne osebe, ki jih je Komisija pooblastila za izvajanje inšpekcijskega pregleda, so pooblaščeni, da:

(a)	vstopijo v katere koli prostore, na zemljišče in v transportna sredstva podjetij ali podjetniških združenj;

(b)	pregledajo poslovne knjige in drugo dokumentacijo, povezano s poslovanjem, ne glede na medij, na katerem je ta shranjena;

(c)	vzamejo ali pridobijo kopije ali izvlečke iz poslovnih knjig ali druge poslovne dokumentacije v kakršni koli obliki;

(d)	zahtevajo, da podjetje ali podjetniško združenje zagotovi dostop do organizacije, delovanja, informacijskega sistema, algoritmov, obdelave podatkov in vodenja poslov ter pojasnila v zvezi z njimi, in zabeležijo ali dokumentirajo dana pojasnila s kakršnimi koli tehničnimi sredstvi;

(e)	zapečatijo vse poslovne prostore in poslovne knjige ali drugo poslovno dokumentacijo za čas trajanja inšpekcijskega pregleda in v obsegu, potrebnem za njegovo izvedbo;

(f)	zaprosijo katerega koli predstavnika ali člana osebja podjetja ali podjetniškega združenja za pojasnilo dejstev ali dokumentov, ki se nanašajo na predmet in namen inšpekcijskega pregleda, in odgovore zabeležijo s kakršnimi koli tehničnimi sredstvi.

3. Komisija lahko pri izvajanju inšpekcijskih pregledov zahteva pomoč revizorjev ali strokovnjakov, ki jih imenuje na podlagi člena 26(2), ter pomoč nacionalnega pristojnega organa države članice, ki izvršuje pravila iz člena 1(6), na ozemlju katere se bo inšpekcijski pregled izvajal.

4. Med inšpekcijskimi pregledi lahko Komisija, revizorji ali strokovnjaki, ki jih imenuje Komisija, ter nacionalni pristojni organ države članice, ki izvršuje pravila iz člena 1(6), na ozemlju katere se bo inšpekcijski pregled izvajal, od podjetja ali podjetniškega združenja zahtevajo, da zagotovi dostop do svoje organizacije, delovanja, informacijskega sistema, algoritmov, obdelave podatkov in poslovnega ravnanja ter pojasnila v zvezi s tem. Komisija in revizorji ali strokovnjaki, ki jih imenuje Komisija, ter nacionalni pristojni organ države članice, ki izvršuje pravila iz člena 1(6), na ozemlju katere se bo inšpekcijski pregled izvajal, lahko naslovijo vprašanja na katerega koli predstavnika ali člana osebja.

5. Uradniki in druge spremljevalne osebe, ki jih je Komisija pooblastila za izvajanje inšpekcijskega pregleda, uresničujejo svoja pooblastila s predložitvijo pisnega pooblastila, v katerem se navedejo predmet in namen inšpekcijskega pregleda ter globe, ki so določene v členu 30 in se izvajajo v primeru, ko izročene zahtevane poslovne knjige ali druga dokumentacija o poslovanju ni popolna ali če odgovori na vprašanja v skladu z odstavkoma 2 in 4 tega člena niso točni ali so zavajajoči. Komisija pred inšpekcijskim pregledom o njem pravočasno obvesti nacionalni pristojni organ države članice, ki izvršuje pravila iz člena 1(6), na ozemlju katere se bo izvajal pregled.

6. Podjetja ali podjetniška združenja morajo dovoliti inšpekcijski pregled, ki ga s sklepom odredi Komisija. V tem sklepu se navedejo predmet in namen inšpekcijskega pregleda, datum začetka in globe ter periodične denarne kazni, določene v členih 30 in 31, ter pravica, da se sklep lahko predloži v presojo Sodišču.

7. Uradniki nacionalnega pristojnega organa države članice, ki izvršuje pravila iz člena 1(6), na ozemlju katere se bo inšpekcijski pregled izvajal, in osebe, ki jih ta organ pooblasti ali imenuje, na zahtevo tega organa ali Komisije aktivno pomagajo uradnikom in drugim spremljevalnim osebam, ki jih pooblasti Komisija. Za to so jim dodeljena pooblastila, ki so določena v odstavkih 2 in 4 tega člena.

8. Kadar uradniki in druge spremljevalne osebe, ki jih pooblasti Komisija, ugotovijo, da podjetje ali podjetniško združenje nasprotuje inšpekcijskemu pregledu, ki je bil odrejen na podlagi tega člena, jim zadevna država članica nudi potrebno pomoč, po potrebi pa zagotovi tudi pomoč policije ali drugega ustreznega izvršilnega organa, da jim omogoči izvedbo pregleda.

9. Če je v skladu z nacionalnimi predpisi za pomoč iz odstavka 8 tega člena treba pridobiti pooblastilo pravosodnega organa, zanj zaprosijo Komisija ali nacionalni pristojni organ države članice, ki izvršuje pravila iz člena 1(6), ali uradniki, ki jih ti organi pooblastijo. Takšno pooblastilo se lahko uporabi tudi kot previdnostni ukrep.

10. Kadar se zaprosi za pooblastilo iz odstavka 9 tega člena, nacionalni pravosodni organ preveri, ali je sklep Komisije pristen in da predvideni prisilni ukrepi niso niti arbitrarni niti pretirani glede na predmet inšpekcijskega pregleda. Pri nadzoru sorazmernosti prisilnih ukrepov lahko nacionalni pravosodni organ Komisijo neposredno ali prek nacionalnega pristojnega organa države članice, ki izvršuje pravila iz člena 1(6), prosi za podrobne razlage zlasti v zvezi z razlogi, ki jih ima Komisija za sum kršitve te uredbe, pa tudi v zvezi z resnostjo domnevne kršitve in naravo vpletenosti zadevnega podjetja. Vendar pa nacionalni pravosodni organ ne sme presojati o potrebnosti inšpekcijskega pregleda niti zahtevati, da se mu zagotovijo podatki iz spisa Komisije. Nadzor zakonitosti sklepa Komisije lahko opravi samo Sodišče.

Člen 31

Periodične denarne kazni

1. Komisija lahko sprejme sklep, s katerim naloži podjetjem, vključno z vratarji, kadar je ustrezno, in podjetniškim združenjem periodične denarne kazni v višini največ 5 % povprečnega dnevnega prometa na svetovni ravni v predhodnem poslovnem letu, izračunane od dneva, določenega s tem sklepom, da bi od njih dosegla, da:

(a)	upoštevajo ukrepe, ki jih določi Komisija v sklepu, sprejetem na podlagi člena 8(2);

(b)	upoštevajo sklep na podlagi člena 18(1);

(c)	predložijo pravilne in popolne informacije v roku, ki je določen v zahtevku za informacije, podanem s sklepom na podlagi člena 21;

(d)	v odgovoru na zahtevo na podlagi člena 21(3) zagotovijo dostop do podatkovnih baz, algoritmov in informacij o testih ter predložijo pojasnila v zvezi z njimi, kot je določeno v sklepu, sprejetem na podlagi člena 21;

(e)	privolijo v inšpekcijski pregled, odrejen s sklepom, sprejetim na podlagi člena 23;

(f)	upoštevajo sklep, v katerem so odrejeni začasni ukrepi, sprejeti na podlagi člena 24(1);

(g)	izpolnijo zaveze, ki so bile določene za pravno zavezujoče s sklepom na podlagi člena 25(1);

(h)	upoštevajo sklep na podlagi člena 29(1).

2. Kadar podjetja ali podjetniška združenja izpolnijo zavezo, za izvršitev katere je bila naložena periodična denarna kazen, lahko Komisija sprejme izvedbeni akt, s katerim določi končni znesek periodične denarne kazni, ki je nižji od zneska iz prvotnega sklepa. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 50(2).

Člen 35

Letno poročanje

1. Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži letno poročilo o izvajanju te uredbe in napredku pri doseganju njenih ciljev.

2. V poročilo iz odstavka 1 se vključijo:

(a)	povzetek dejavnosti Komisije, vključno z vsemi sprejetimi ukrepi ali sklepi in tekočimi preiskavami trga v zvezi s to uredbo;

(b)	ugotovitve, ki izhajajo iz spremljanja, kako vratarji izvajajo obveznosti iz te uredbe;

(c)	ocena revidiranega opisa iz člena 15;

(d)	pregled sodelovanja med Komisijo in nacionalnimi organi v zvezi s to uredbo;

(e)	pregled dejavnosti in nalog, ki jih izvaja skupina regulatorjev digitalnega sektorja na visoki ravni, vključno s tem, kako naj se izvajajo njena priporočila glede izvrševanja te uredbe.

3. Komisija poročilo objavi na svojem spletišču.

Člen 38

Sodelovanje in usklajevanje z nacionalnimi pristojnimi organi, ki izvršujejo pravila o konkurenci

1. Komisija in nacionalni pristojni organi držav članic, ki izvršujejo pravila iz člena 1(6), sodelujejo med seboj in se obveščajo o svojih izvršilnih ukrepih prek Evropske mreže za konkurenco. Pooblaščeni so, da si medsebojno zagotavljajo informacije v zvezi s katerim koli dejanskim ali pravnim vprašanjem, vključno z zaupnimi informacijami. Kadar pristojni organ ni član Evropske mreže za konkurenco, Komisija uredi vse potrebno za sodelovanje in izmenjavo informacij s temi organi o primerih v zvezi z izvrševanjem te uredbe in izvrševanjem primerov iz člena 1(6). Takšno ureditev lahko določi z izvedbenim aktom iz člena 46(1), točka (l).

2. Kadar namerava nacionalni pristojni organ države članice, ki izvršuje pravila iz člena 1(6), začeti preiskavo o vratarjih na podlagi nacionalne zakonodaje iz člena 1(6), pisno obvesti Komisijo o prvem formalnem preiskovalnem ukrepu, preden ga začne izvajati ali takoj po tem. Te informacije se lahko dajo na voljo tudi nacionalnim pristojnim organom drugih držav članic, ki izvršujejo pravila iz člena 1(6).

3. Kadar namerava nacionalni pristojni organ države članice, ki izvršuje pravila iz člena 1(6), vratarjem naložiti obveznosti na podlagi nacionalne zakonodaje iz člena 1(6), Komisiji najpozneje 30 dni pred sprejetjem tega ukrepa predloži njegov osnutek in razloge zanj. Pri začasnih ukrepih nacionalni pristojni organ države članice, ki izvršuje pravila iz člena 1(6), Komisiji predloži osnutek predvidenih ukrepov čim prej, najpozneje pa takoj po sprejetju takih ukrepov. Te informacije se lahko dajo na voljo tudi nacionalnim pristojnim organom drugih držav članic, ki izvršujejo pravila iz člena 1(6).

4. Mehanizmi obveščanja iz odstavkov 2 in 3 se ne uporabljajo za sklepe, predvidene v skladu z nacionalnimi pravili o združitvah.

5. Informacije, izmenjane na podlagi odstavkov 1 do 3 tega člena, se izmenjujejo in uporabljajo le za namene usklajevanja izvrševanja te uredbe in pravil iz člena 1(6).

6. Komisija lahko zaprosi nacionalne pristojne organe držav članic, ki izvršujejo pravila iz člena 1(6), da pomagajo pri kakršnih koli preiskavah trga na podlagi te uredbe.

7. Kadar ima nacionalni pristojni organ držav članic, ki izvršuje pravila iz člena 1(6), pristojnost in zadevna preiskovalna pooblastila v skladu z nacionalnim pravom, lahko na lastno pobudo preiskuje primere morebitne neskladnosti s členi 5, 6 in 7 te uredbe na svojem ozemlju. Ta organ pred sprejetjem prvega formalnega preiskovalnega ukrepa o tem pisno obvesti Komisijo.

Če Komisija začne postopek na podlagi člena 20, nacionalni pristojni organi držav članic, ki izvršujejo pravila iz člena 1(6), ne morejo več izvesti takšne preiskave oziroma se preiskava zaključi, kadar že poteka. Ti organi poročajo Komisiji o ugotovitvah preiskave, da bi Komisijo podprli v njeni vlogi edinega organa, ki izvršuje to uredbo.

Člen 40

Skupina na visoki ravni

1. Komisija ustanovi skupino na visoki ravni za akt o digitalnih trgih (v nadaljnjem besedilu: skupina na visoki ravni).

2. Skupino na visoki ravni sestavljajo naslednji evropski organi in mreže:

(a)	Organ evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije;

(b)	Evropski nadzornik za varstvo podatkov in Evropski odbor za varstvo podatkov;

(c)	Evropska mreža za konkurenco;

(d)	mreža za sodelovanje na področju varstva potrošnikov ter

(e)	skupina evropskih regulatorjev za avdiovizualne medijske storitve.

3. Evropski organi in mreže iz odstavka 2 imajo v skupini na visoki ravni enako število predstavnikov. Največje število članov skupine na visoki ravni ne sme presegati 30.

4. Komisija skupini na visoki ravni zagotavlja storitve sekretariata in ji s tem olajša delo. Skupini na visoki ravni predseduje Komisija, ki sodeluje na njenih sestankih. Skupina na visoki ravni se sestane na zahtevo Komisije vsaj enkrat v koledarskem letu. Komisija skliče sestanek skupine tudi, če to zahteva večina članov, ki sestavljajo skupino, da bi obravnavala določeno vprašanje.

5. Skupina na visoki ravni lahko Komisiji nudi svetovanje in strokovno znanje na področjih v pristojnosti svojih članov, vključno z:

(a)	nasveti in priporočili v okviru njihovega strokovnega znanja, ki so pomembna za katero koli splošno vprašanje izvajanja ali izvrševanja te uredbe, ali

(b)	nasveti in strokovnim znanjem, ki spodbuja dosleden regulativni pristop pri različnih regulativnih instrumentih.

6. Skupina na visoki ravni lahko zlasti opredeli in oceni sedanje in morebitne interakcije med to uredbo in sektorskimi pravili, ki jih uporabljajo nacionalni organi, ki sestavljajo evropske organe in mreže iz odstavka 2, ter Komisiji predloži letno poročilo, v katerem predstavi tako oceno in opredeli morebitna medregulativna vprašanja. Poročilu se lahko priložijo priporočila, namenjena konvergenci v smeri doslednih transdisciplinarnih pristopov in sinergij med izvajanjem te uredbe in drugih sektorskih predpisov. Poročilo se predloži Evropskemu parlamentu in Svetu.

7. Skupina na visoki ravni lahko v okviru preiskav trga v zvezi z novimi storitvami in praksami Komisiji zagotavlja strokovno znanje o tem, ali je potrebno spremeniti pravila v tej uredbi, jih dodati ali odpraviti, da se zagotovita tekmovalnost in pravičnost digitalnih trgov po Uniji.

Člen 54

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 2. maja 2023.

Člen 3(6) in (7) ter členi 40, 46, 47, 48, 49 in 50 se uporabljajo od 1. novembra 2022, člen 42 in člen 43 pa od 25. junija 2023.

Vendar če je datum 25. junij 2023 pred datumom začetka uporabe iz drugega pododstavka tega člena, se začetek uporabe člena 42 in člena 43 odloži do datuma začetka uporabe iz drugega pododstavka tega člena.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Strasbourgu, 14. septembra 2022

Za Evropski parlament

predsednica

R. METSOLA

Za Svet

predsednik

M. BEK

(1) UL C 286, 16.7.2021, str. 64.

(2) UL C 440, 29.10.2021, str. 67.

(3) Stališče Evropskega parlamenta z dne 5. julija 2022 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 18. julija 2022.

(4) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

(5) Uredba (EU) 2019/1150 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o spodbujanju pravičnosti in preglednosti za poslovne uporabnike spletnih posredniških storitev (UL L 186, 11.7.2019, str. 57).

(6) Direktiva 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (UL L 201, 31.7.2002, str. 37).

(7) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/29/ES z dne 11. maja 2005 o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu ter o spremembi direktive Sveta 84/450/EGS, direktiv Evropskega parlamenta in Sveta 97/7/ES, 98/27/ES in 2002/65/ES ter Uredbe (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah) (UL L 149, 11.6.2005, str. 22).

(8) Direktiva 2010/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2010 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju avdiovizualnih medijskih storitev (Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah) (UL L 95, 15.4.2010, str. 1).

(9) Direktiva (EU) 2015/2366 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o plačilnih storitvah na notranjem trgu, spremembah direktiv 2002/65/ES, 2009/110/ES ter 2013/36/EU in Uredbe (EU) št. 1093/2010 ter razveljavitvi Direktive 2007/64/ES (UL L 337, 23.12.2015, str. 35).

(10) Direktiva (EU) 2019/790 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu in spremembi direktiv 96/9/ES in 2001/29/ES (UL L 130, 17.5.2019, str. 92).

(11) Direktiva (EU) 2019/882 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o zahtevah glede dostopnosti za proizvode in storitve (UL L 151, 7.6.2019, str. 70).

(12) Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah (UL L 95, 21.4.1993, str. 29).

(13) Direktiva (EU) 2015/1535 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. septembra 2015 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih predpisov in pravil za storitve informacijske družbe (UL L 241, 17.9.2015, str. 1).

(14) Direktiva (EU) 2018/1972 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah (UL L 321, 17.12.2018, str. 36).

(15) Direktiva (EU) 2016/2102 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2016 o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij organov javnega sektorja (UL L 327, 2.12.2016, str. 1).

(16) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(17) Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).

(18) Uredba Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe (UL L 1, 4.1.2003, str. 1).

(19) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

(20) Direktiva (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2019 o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije (UL L 305, 26.11.2019, str. 17).

(21) Direktiva (EU) 2020/1828 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2020 o zastopniških tožbah za varstvo kolektivnih interesov potrošnikov in razveljavitvi Direktive 2009/22/ES (UL L 409, 4.12.2020, str. 1).

(22) UL C 147, 26.4.2021, str. 4.

(23) Uredba Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (Uredba ES o združitvah) (UL L 24, 29.1.2004, str. 1).

(24) Direktiva (EU) 2016/1148 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. julija 2016 o ukrepih za visoko skupno raven varnosti omrežij in informacijskih sistemov v Uniji (UL L 194, 19.7.2016, str. 1).

PRILOGA

A. „Splošno“

Namen te priloge je določiti metodologijo za opredelitev in izračun „aktivnih končnih uporabnikov“ in „aktivnih poslovnih uporabnikov“ za vsako jedrno platformno storitev, našteto v členu 2, točka 2. Priloga je referenca, ki podjetju omogoča, da oceni, ali njegove jedrne platformne storitve dosegajo kvantitativne mejne vrednosti iz člena 3(2), točka (b), in bi zato lahko izpolnjevalo zahtevo iz člena 3(1), točka (b). Zato je taka referenca pomembna tudi za kakršno koli širšo oceno v skladu s členom 3(8). Podjetje je odgovorno za kar najboljši približek v skladu s skupnimi načeli in posebno metodologijo iz te priloge. Nobena določba iz te priloge Komisiji ne preprečuje, da od podjetja, ki zagotavlja jedrne platformne storitve, v rokih, določenih v ustreznih določbah te uredbe, zahteva predložitev kakršnih koli informacij, potrebnih za opredelitev in izračun „aktivnih končnih uporabnikov“ in „aktivnih poslovnih uporabnikov“. Nobena določba iz te priloge ne bi smela biti pravna podlaga za sledenje uporabnikom. Metodologija iz te priloge prav tako ne posega v nobeno od obveznosti, določenih v tej uredbi, zlasti v členu 3(3) in (8) ter členu 13(3). Konkretno, zahtevana skladnost s členom 13(3) pomeni tudi opredelitev in izračun „aktivnih končnih uporabnikov“ in „aktivnih poslovnih uporabnikov“ na podlagi natančnega merjenja ali najboljšega razpoložljivega približka, v skladu z dejanskimi zmogljivostmi podjetja, ki zagotavlja jedrne platformne storitve, za opredelitev in izračun v danem trenutku. Te meritve ali najboljši razpoložljivi približek morajo biti skladni s tistimi, ki so sporočeni na podlagi člena 15, in te tudi vključujejo.

V členu 2, točki 20 in 21, sta opredeljena pojma „končni uporabnik“ in „poslovni uporabnik“, ki sta skupna vsem jedrnim platformnim storitvam.

Za opredelitev in izračun števila „aktivnih končnih uporabnikov“ in „aktivnih poslovnih uporabnikov“ se v tej prilogi uporablja pojem „edinstveni uporabniki“. Pojem „edinstveni uporabniki“ zajema „aktivne končne uporabnike“ in „aktivne poslovne uporabnike“, ki se v določenem časovnem obdobju (tj. mesec za „aktivne končne uporabnike“ in leto za „aktivne poslovne uporabnike“) štejejo samo enkrat za zadevno jedrno platformno storitev, ne glede na to, kolikokrat so jo v tem obdobju uporabljali. To ne posega v dejstvo, da lahko ista fizična ali pravna oseba hkrati predstavlja „aktivnega končnega uporabnika“ ali „aktivnega poslovnega uporabnika“ za različne jedrne platformne storitve.

B. „Aktivni končni uporabniki“

Število „edinstvenih uporabnikov“ v zvezi z „aktivnimi končnimi uporabniki“ se opredeli v skladu z najbolj natančno metriko, ki jo sporoči podjetje, ki zagotavlja kakršne koli jedrne platformne storitve, in sicer:

pri zbiranju podatkov o uporabi jedrnih platformnih storitev v okoljih, v katerih je potreben vpis ali prijava, naj bi bilo tveganje podvajanja na prvi pogled najmanjše, na primer v zvezi z vedenjem uporabnikov na napravah ali platformah. Zato podjetje predloži zbirne anonimizirane podatke o številu edinstvenih končnih uporabnikov na zadevno jedrno platformno storitev na podlagi okolij, v katerih je potreben vpis ali prijava, če ti podatki obstajajo;

pri jedrnih platformnih storitvah, do katerih končni uporabniki dostopajo tudi izven okolij, v katerih je potreben vpis ali prijava, podjetje poleg tega predloži zbirne anonimizirane podatke o številu edinstvenih končnih uporabnikov zadevne jedrne platformne storitve na podlagi drugačne metrike, ki zajema tudi končne uporabnike izven okolij, v katerih je potreben vpis ali prijava, na primer naslovov internetnega protokola, identifikatorjev piškotkov ali drugih identifikatorjev, kot so oznake za radiofrekvenčno identifikacijo, pod pogojem, da so ti naslovi ali identifikatorji objektivno potrebni za zagotavljanje jedrnih platformnih storitev.

Število „mesečno aktivnih končnih uporabnikov“ temelji na povprečnem številu mesečno aktivnih končnih uporabnikov v večjem delu poslovnega leta. S formulacijo „večji del poslovnega leta“ naj bi podjetju, ki zagotavlja jedrne platformne storitve, omogočili, da v danem letu ne upošteva netipičnih vrednosti. Netipične vrednosti so vrednosti, ki se precej razlikujejo od normalnih in predvidljivih vrednosti. Primer takih netipičnih vrednosti bi lahko bil nepričakovan skok ali padec udejstvovanja uporabnikov, do katerega je prišlo v enem samem mesecu poslovnega leta. Vrednosti, povezane s pojavi, ki se ponavljajo vsako leto, kot so letne razprodaje, niso netipične vrednosti.

C. „Aktivni poslovni uporabniki“

Število „edinstvenih uporabnikov“ v zvezi z „aktivnimi poslovnimi uporabniki“ se, kadar je ustrezno, določi na ravni računa, pri čemer vsak posamezni poslovni račun, ki je povezan z uporabo jedrne platformne storitve podjetja, predstavlja edinstvenega poslovnega uporabnika zadevne jedrne platformne storitve. Če se pojem „poslovni račun“ ne uporablja za dano jedrno platformno storitev, zadevno podjetje, ki zagotavlja jedrne platformne storitve, število edinstvenih poslovnih uporabnikov določi s sklicevanjem na zadevno podjetje.

D. „Predložitev informacij“

Podjetje, ki na podlagi člena 3(3) Komisiji predloži informacije o številu aktivnih končnih uporabnikov in aktivnih poslovnih uporabnikov na jedrno platformno storitev, je odgovorno za to, da so te informacije popolne in točne. V zvezi s tem velja naslednje:

Podjetje je odgovorno za predložitev podatkov za zadevno jedrno platformno storitev, pri čemer se izogiba, da bi bilo preštetih premalo ali preveč aktivnih končnih uporabnikov in aktivnih poslovnih uporabnikov (na primer kadar uporabniki dostopajo do jedrnih platformnih storitev prek različnih platform ali naprav).

Podjetje je odgovorno za zagotavljanje natančnih in jedrnatih pojasnil o metodologiji, uporabljeni za pridobitev informacij, in glede morebitnega tveganja za premalo ali preveč preštetih aktivnih končnih uporabnikov in aktivnih poslovnih uporabnikov na zadevno jedrno platformno storitev ter glede rešitev, sprejetih za obravnavo tega tveganja.

c.	Podjetje predloži podatke, ki temeljijo na drugačni metriki, kadar ima Komisija pomisleke glede točnosti podatkov, ki jih je predložilo podjetje, ki zagotavlja jedrne platformne storitve.

Za izračun števila „aktivnih končnih uporabnikov“ in „aktivnih poslovnih uporabnikov“:

podjetje, ki zagotavlja jedrne platformne storitve, jedrnih platformnih storitev, ki spadajo v isto kategorijo jedrnih platformnih storitev na podlagi člena 2, točka 2, ne opredeli kot različnih predvsem na podlagi tega, ker se zagotavljajo z različnimi domenskimi imeni – najsi bodo vrhnje državne domene (ccTLD) ali generične vrhnje domene (gTLD) – ali na podlagi geografskih atributov;

podjetje, ki zagotavlja jedrne platformne storitve, kot različne jedrne platformne storitve šteje tiste, ki jih njihovi končni uporabniki ali poslovni uporabniki ali oboji, uporabljajo za različne namene, četudi so ti končni uporabniki ali poslovni uporabniki lahko isti in četudi spadajo v isto kategorijo jedrnih platformnih storitev na podlagi člena 2, točka 2;

podjetje, ki zagotavlja jedrno platformno storitev oziroma storitve, kot različne jedrne platformne storitve šteje tiste, ki jih zadevno podjetje ponuja integrirano, vendar pa:

(i)	ne spadajo v isto kategorijo jedrnih platformnih storitev na podlagi člena 2, točka 2, ali

(ii)	jih njihovi končni uporabniki ali poslovni uporabniki ali oboji, četudi so ti končni uporabniki in poslovni uporabniki lahko isti in četudi spadajo v isto kategorijo jedrnih platformnih storitev na podlagi člena 2, točka 2, uporabljajo za različne namene.

E. „Posebne opredelitve pojmov“

V spodnji tabeli so navedene posebne opredelitve pojmov „aktivni končni uporabniki“ in „aktivni poslovni uporabniki“ za posamezno jedrno platformno storitev.

Jedrne platformne storitve	Aktivni končni uporabniki	Aktivni poslovni uporabniki
Spletne posredniške storitve	Število edinstvenih končnih uporabnikov, ki so vsaj enkrat v mesecu uporabili spletno posredniško storitev, na primer z aktivno prijavo, iskanjem, klikanjem ali drsnim premikanjem, ali so prek spletne posredniške storitve vsaj enkrat v mesecu opravili transakcijo.	Število edinstvenih poslovnih uporabnikov, ki so na seznamu spletne posredniške storitve imeli celo leto registriran vsaj en proizvod ali so med letom opravili transakcijo, ki jo je omogočila spletna posredniška storitev.
Spletni iskalniki	Število edinstvenih končnih uporabnikov, ki so vsaj enkrat v mesecu uporabili spletni iskalnik, na primer z iskanjem.	Število edinstvenih poslovnih uporabnikov s poslovnimi spletišči (tj. spletišče, ki se uporablja v poslovne ali poklicne namene), ki jih je spletni iskalnik med letom indeksiral ali ki so del njegovega indeksa.
Spletne storitve družbenega mreženja	Število edinstvenih končnih uporabnikov, ki so vsaj enkrat v mesecu uporabili spletno storitev družbenega mreženja, na primer z aktivno prijavo, odprtjem strani, drsnim premikanjem, klikanjem, všečkanjem, iskanjem, objavo ali komentiranjem.	Število edinstvenih poslovnih uporabnikov, ki so vpisani na seznam podjetij ali imajo poslovni račun v spletni storitvi družbenega mreženja in so na kakršen koli način vsaj enkrat med letom uporabili storitev, na primer z aktivno prijavo, odprtjem strani, drsnim premikanjem, klikanjem, všečkanjem, iskanjem, objavo, komentiranjem ali uporabo njenih orodij za podjetja.
Storitve platform za souporabo videov	Število edinstvenih končnih uporabnikov, ki so vsaj enkrat v mesecu uporabili storitev platforme za souporabo videov, na primer s predvajanjem dela avdiovizualne vsebine, iskanjem ali nalaganjem avdiovizualne vsebine, zlasti videoposnetkov, ki jih ustvarijo uporabniki.	Število edinstvenih poslovnih uporabnikov, ki so med letom zagotovili vsaj eno avdiovizualno vsebino, ki je bila naložena ali predvajana v okviru storitve platforme za souporabo videov.
Medosebne komunikacijske storitve, neodvisne od številke	Število edinstvenih končnih uporabnikov, ki so vsaj enkrat v mesecu na kakršen koli način vzpostavili komunikacijo prek medosebne komunikacijske storitve, neodvisne od številke, ali so v njej sodelovali.	Število edinstvenih poslovnih uporabnikov, ki so vsaj enkrat med letom uporabili poslovni račun ali kako drugače na kakršen koli način vzpostavili komunikacijo prek medosebne komunikacijske storitve, neodvisne od številke, ali v njej sodelovali, da bi neposredno komunicirali s končnim uporabnikom.
Operacijski sistemi	Število edinstvenih končnih uporabnikov, ki so vsaj enkrat v mesecu uporabili napravo z operacijskim sistemom, ki je bil aktiviran, posodobljen ali rabljen.	Število edinstvenih razvijalcev, ki so med letom objavili, posodobili ali ponudili vsaj eno programsko aplikacijo ali programsko opremo z uporabo programskega jezika ali kakršnih koli orodij za razvoj programske opreme v okviru operacijskega sistema oziroma ki kakor koli delujejo v operacijskem sistemu.
Virtualni pomočnik	Število edinstvenih končnih uporabnikov, ki so na kakršen koli način vsaj enkrat v mesecu uporabili virtualnega pomočnika, na primer tako, da so ga aktivirali, zastavili vprašanje, dostopali do storitve z ukazom ali upravljali napravo za pametni dom.	Število edinstvenih razvijalcev, ki so med letom ponudili vsaj eno programsko aplikacijo za virtualnega pomočnika ali funkcionalnost, da bi bila obstoječa programska aplikacija dostopna prek virtualnega pomočnika.
Spletni brskalniki	Število edinstvenih končnih uporabnikov, ki so vsaj enkrat v mesecu uporabili spletni brskalnik, na primer tako, da so v vrstico spletnega brskalnika za naslov URL vnesli vprašanje ali spletni naslov.	Število edinstvenih poslovnih uporabnikov, do poslovnih spletišč katerih (tj. spletišč, ki se uporabljajo v poslovne ali poklicne namene) so vsaj enkrat med letom dostopali prek spletnega brskalnika ali ki so med letom ponudili vtičnik, razširitev ali dodatke, ki se uporabljajo v spletnem brskalniku.
Storitve računalništva v oblaku	Število edinstvenih končnih uporabnikov, ki so vsaj enkrat v mesecu uporabljali storitve računalništva v oblaku zadevnega ponudnika storitev računalništva v oblaku v zameno za kakršno koli plačilo, ne glede na to, ali se to plačilo izvede v istem mesecu ali ne.	Število edinstvenih poslovnih uporabnikov, ki so med letom zagotavljali kakršne koli storitve računalništva v oblaku, ki so gostovale v infrastrukturi oblaka zadevnega ponudnika storitev računalništva v oblaku.
Storitve spletnega oglaševanja	Za lastniško prodajo oglaševalskega prostora: število edinstvenih končnih uporabnikov, ki so bili vsaj enkrat v mesecu izpostavljeni oglasu. Za posredniške storitve oglaševanja (vključno z oglaševalskimi mrežami, oglaševalskimi izmenjavami in drugimi posredniškimi storitvami oglaševanja): število edinstvenih končnih uporabnikov, ki so bili vsaj enkrat v mesecu izpostavljeni oglasu, kar je sprožilo posredniško storitev oglaševanja.	Za lastniško prodajo oglaševalskega prostora: število edinstvenih oglaševalcev, ki so med letom prikazali vsaj en oglas. Za posredniške storitve oglaševanja (vključno z oglaševalskimi mrežami, oglaševalskimi izmenjavami in drugimi posredniškimi storitvami oglaševanja): število edinstvenih poslovnih uporabnikov (vključno z oglaševalci, založniki ali drugimi posredniki), ki so med letom imeli interakcijo prek posredniške storitve oglaševanja ali so to storitev uporabljali.

whereas

keyboard_tab Digital Market Act 2022/1925 SL

Digital Market Act 2022/1925 SL